Tehnologija se je skozi leta razvijala in standardi so se dvigovali, vendar osnovna arhitekturna odločitev ostaja enaka. Konstrukcija ostane vidna, les ostane material prostora, spoj pa ostane del arhitekture. To ni oblikovni dodatek, ampak temeljno izhodišče zasnove.
Les nosi konstrukcijo in daje prostoru ritem ter toplino. Steklo odpira hišo proti okolici, prinaša svetlobo in povezuje notranjost z naravo. Svetloba tako ni dodatek prostoru, ampak njegov aktivni element, ki se spreminja skozi dan in letne čase.
Vidna lesena konstrukcija zahteva tudi posebno natančnost. Pri takšni arhitekturi ni elementa, ki bi kasneje popravljal napake. Proporci, razmerja odprtin in ritem stebrov morajo biti premišljeni že v fazi načrtovanja.
Enako velja za izvedbo. Vsak element je najprej preverjen in pripravljen v proizvodnji, kjer natančnost strojev dopolnjuje ročna obdelava lesa. Tako nastane konstrukcija, ki ostane vidna kot del arhitekturnega izraza.
Vita Nova zato ni model hiše, ampak arhitekturni okvir. Okvir, ki omogoča individualnost. Classic, Edition in Urbana niso katalogske hiše, temveč različna arhitekturna izhodišča, ki ohranjajo isto konstrukcijsko logiko
Svoboda brez okvira postane kaos. Okvir brez svobode postane katalog. Arhitektura Vita Nova išče ravnotežje med obema.
Hiša zato ne stoji proti okolju, ampak z njim sodeluje. Velike steklene površine sledijo orientaciji, lovijo zimsko sonce in poleti omogočajo senčenje. Arhitektura se prilagaja prostoru, v katerem nastane.
In prav zaradi te jasne ideje ostaja ista že več kot dve desetletji.
