Arhitekturna dediščina
V slovenskem prostoru poznamo lesen kozolec, kot prosto stoječo pretežno odprto pokrito zgradbo namenjeno sušenju in hrambi na letvah. Gre za skeletno gradnjo v pravem pomenu besede.
Slovenski kozolec je glavni navdih za naše hiše, le da smo obdržali samo vertikalne in horizontalne lege. Kozolcu dajejo dodatno stabilnost prečne lege, v naših hišah pa za stabilnost in zavetritev poskrbijo velike steklene površine vpete v konstrukcijo.
Arhitekturna dediščina
V Slovenskih goricah je za hiše več prostora zato imajo značilno obliko črke “L”. Hiše so bile iz gline in pokrite z slamo.Kasneje pa so jih začeli pokrivati z rdečo opeko. Postavljene so bile z čelom proti jugu in se v vogalu nadaljevale z kaščo in hlevom.
Hišo, ki smo jo postavili v Slovenskih goricah je navdihnila prav ta značilna oblika. V podolgovatem delu najdemo bivalne dele v vogalu pa nadstrešnico za avtomobile. Za značilen videz lesa v čelu pa skrbijo lesene pergole, ki dodatno ščitijo pred soncem.
Arhitekturna dediščina
Za alpsko bivalno hišo je značilna zelo strma lesena streha, da so velike količine snega zdrsnile iz nje samo od sebe. Bivalni del je zidan ponavadi iz kamna, gospodarski pa iz lesa. Okna so bila majhna, ki so se zapirala z lesenimi drsnimi vratci.
Hiša katere rekonstrukcijo smo naredili v Logarski dolini je bila v drugi svetovni vojni popolnoma požgana. Kasneje pa je bila družinska hiša, katera je imela v pritličju dnevne prostore in kuhinjo v nadstropju pa se je nahajal spalni del. Po rekonstrukciji se je namembnost spremenila, z sobami in apartmaji je del turistične ponudbe.